Šele proti jutru se je poslovil Vidučev s Prapetnega pri. Ko je izvedel, da je tisti visoki fant Kraguljeve žlahte, ga je minila ljubosumnost, ki jo je v njem obudilo Tončkino čudno vedenje. Zdaj, ko je odhajal skozi tiho noč, se je znova obudila bolest v njem.