Še tisto uro je bil moj naslednik v službi. Zame je k sreči plačal brat, ki krčmari in me še zdaj redi, kolikor me ne napajate kmetje.«
»Toliko dobrega ti je storil tisti tvoj prijatelj,« se Duša, »pa nisi niti z mezincem zgibal, da bi mu vrnil, ko sem mu še jaz modrasa v čutari nesel.«