Dvignil je tri prste in prisegel, da bo pričal pred sodnikom in ljudmi, pred in gospodo, da je sam zadušil. »Tiše, tiše,« je miril in strahoma pogledoval na okno; ni čul, da je še pred gorečimi svečami zašepetal Skoračnikar odročno besedo, da naj dušo zgubi, če bo to res, kar je prisegel.