Temni in mehki brki so dajali obrazu bolno mehkobo, ki jo je bridko kazila velika brazgotina po nekakšni strašni rani, ki se mu je za sekala z levega lica čez spodnjo ustnico mimo jamice v bradi. Vidučev je radovedno stegoval vrat in trudno ugibal, kdo neki je tujec. Videl je namreč, da je ob teti čudno zbledela, da trepeta pa niti za trenutek ne obrne oči od lepega, neznanega obličja.