Pogled sivih oči je bil nestalen, kretnje bolno nemirne. Iz glasu njegove besede je zvenelo nekaj tujega, zahrbtno posmehljivega, četudi se je mož trudil, da bi povedal domače priljudno. Ko je spregovoril, se je ogledal pred panjem in se nato spustil ob starem čebelarju v travo na ledino.