Zbral je bil ob sebi gručo mestnih ljudi in jim nekaj pripovedoval. Vmes pa je mož z enim očesom pogledoval na gostilno, kjer se je nad vrati zibal škripaje v rahlih vetra pločevinast obesek, kažoč zlat grozd. je omenil svojih osem otrok, kako mu stradajo doma, in še devetega, ki je na poti, pa ga žena kam poviti ne bo imela.