V pravdah za mejnike pa je vsak preprost človek, vsak posestnik zemlje nepotolažljiv pravdar. Iz te splošne človeške lastnosti pa še iz dobre vere, da cesarsko pismo drži za vse čase po vsej besedi in obljubi, je zorela tolminskemu ljudstvu bridka krivda in zmota in še bridkejša kazen za krivdo: Tolminec se je razvil v bolestno razdraženega pravdarja, ki je v svoji pravdi prepal, ker je moral prepasti. Dokler so bili tolminski glavarji samo cesarski upravniki dežele, je šlo.