nova beseda iz Slovenije

Ivan Pregelj: Tolminci, poved v sobesedilu:

Prečudno se je zlilo to zvonjenje v eno samo pesem, ki je trepetala, glušela pa zopet šumela, kakor je že potegnil veter, in legala skoraj otipljivo nad sončno ravan, ki je gnala čudno zgodnje pomladno cvetje, kakršnega hribovci in gorjani doma niso bili vajeni. Pod vplivom te pobožne pesmi zvonov je začutilo marsikatero preprosto srce lepoto kraja, vremena in sonca, ki so v njem rdela nizka, cvetoča mandljeva drevesa. Zasanjalo je srce preko ravni, ki jo je ostro zaslanjala sivorjava črta goriškega mesta, Stara gora s Kostanjevico, grad, mestne strehe, cerkveni zvoniki jezuitske cerkve, nižinski svet navzdol v svetlo Furlanijo, Pevma, Kalvarija, Majnica in visoko gori v Števerjan.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA