»Hudirja,« je dejal zdaj, »kadar se naša tako postavlja, pa kadarkoli še mi je kaj branila, prav gotovo mi je bilo potem žal, da je nisem poslušal.« Pogledal je in dejal nejevoljno: »Ti si pa prečudno vesel.« »Sem,« je odvrnil in pridal tiho: »Premišljam, kaj se mi je sanjalo ponoči.«