je jedel slastno, mlaskal glasno in drobil s svojimi močnimi čeljustmi krušno skorjo. ‚’ je občutil neprisiljeno, prav tako kakor je videl jasno, kako je potuhnjeno stisnjen sam vase, kakor zapreden in da preži na žrtev: ‚Pajek’! »Pa da si se upal iti nad Tolmince,« je tedaj rekel občudujoče. se je zasmejal: »Pojdem še.