»Benissime!« je zamrmral grof Rabatta in si brez nejevolje priznal, da je igralčeva, v igro vtihotapljena beseda, dobra, boljša kakor njegova lastna, nabrekla. A tedaj je tudi igralcu izgorel zanos in mrtvo je povedal kmetiško pritožbo, da je »ubogi človek« živina in naj mu »zvesta hčerka Njegovega Veličanstva« pomore. Zvesta hčerka je vse obljubila in objela ljubeče kot mati vse upornike od vodje pa do prej kaznovanega skaramuca.