Očitno je bilo, kako je pozabil, da le igra. Iz globoke uverjenosti je bil strašno resničnosten: »Pa so prišli siti ljudje in so hoteli še naš kruh!« »Benissime!« je zamrmral grof Rabatta in si brez nejevolje priznal, da je igralčeva, v igro vtihotapljena beseda, dobra, boljša kakor njegova lastna, nabrekla.