Bil je panj šestdesetletne Kraguljeve tete niz Modrejce, ki je bila v svojih srečnejših dneh omožena v Čiginju in je zdaj osebenkovala zapuščena pri bratu, tem istem, ki je zdaj sedel onemogel ob svojem uljnjaku in bil znan po vsem Tolminskem zaradi krivic, ki so mu jih bili prizadejali tolminski, pa še zaradi krotkosti, s katero je vse prenesel in si zaslužil ime, da je »modrejčansko potrpljenje«. Radost, ki je sinila, imenovanemu »modrejčansko potrpljenje«, na obrazu, je zopet ugasnila, ko je uganil priljudni čebelji panj. Neka skrita bolečina je vrgla sunkoma moža iz bolne zasanjanosti.