V veži deželne hiše so stali mesarji, drug drugemu podobni, s sitnimi obrazi, nejevoljni in ogorčeni, toda lepo rejeni in rdeči. Najmočnejši med njimi, za glavo višji kot drugi in tudi obilnejši v život, je zdaj ošvrknil z zaničljivim pogledom drobnega, sušičasto rumenega vrstnika, ki edini po licu in nravi ni sodil med svoje stanovske drugove. Močni mesar je bil Zorut iz ulice svetega, šibki pa Bersa, njegov sosed, tudi iz ulice svetega.