O, saj moški se mi ne, otroci pač, ki črnega kruha stradajo ‒« »Bog se jih usmili, jaz ga jim ne jemljem,« je vzdihnil starec. »Zakaj pa ste tako obljubo naredili, da se puntali ne boste,« je vprašal zbadljivo Duša. Starec je sklonil glavo, nekaj solz mu je orosilo lice.