Pa pogleda mene in me premeri, kakor sem dolg in širok, in prebere z nekega papirja. Da je bil prvi moj ded, da je bil drugi moj oče, da sem tretji jaz in da je četrti moj sin pa še eden naše žlahte, tisti Gradnikov s Čiginja, ki o njem ne vem, ali je še živ ali mrtev. Me prebere in zavpije, naj grem in le še podpihujem za punt kot stari ‚ tolminske pravice’.«