Stari gospod se je sirote usmilil in sklenil, da bo odgojil otroka, če že ne za duhovnega, pa vsaj za porabnega in poštenega cerkovnega človeka. Sveti, Močni smrtni, če mu le ne bo in tudi to pot in te nedolžne dušice hudič speljal, zmaličil in ubil, kakor mu je že nekoč eno, siromaka, sinú njegove nesrečne sestre, requiescat!
Sivolasi duhovni sedi togo za mizo ob knjigi in čaka in je ves brljav.