Prav toliko je odkrivala kraj, da je bil videti neznansko tuj in nov: jemala je pogled v prostor in globino. Vikar je vedel, da gre pot do dvesto korakov nad vodó, pa je vendar imel vsak trenutek zopet občutje, da bo kar v vodo zabrodil, ki rjuje narasla pod bregom in laja izza ovinkov. Prav takó se je vsako toliko ustavil osuplo, da bo z glavo zadel v čer, ki je zrasla z brega nad pot.