»Sic loquatitas honimum... takó je človeška brbljavost zabrisala pravo božjo besedo...« »Pismar, tako se biješ po lastnih ustih,« spregovori nató podsmehljivo, obrne nejevoljno znova list in potisne knjigo zopet pred otroka. Vedrost ga popušča, dremavo brezbrižen pusti brati otroka, ki se uči.