Črn se je obesil na težko železno kepo, otrok se zastonj muči, visi krčevito na vrvi in ne zmore. Do trde noči se bo, sirota, otepal, toliko zvest cerkvenec je že, molil in vekal v praznem boju.
Toplo sočutje se vnema duhovnemu, kakor sina miluje negodnega cerkovnega slugo: