Pa je zvon trpko naglo utihnil, klenknil medlo in lovil glasu. Vikar kar vidi: otrok vleče za vrv, je zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje in ne pusti, da bi se razgibal jezik v bronastem klobuku. Črn se je obesil na težko železno kepo, otrok se zastonj muči, visi krčevito na vrvi in ne zmore.