Z nekako muko na licu je poslušal grof svojega pravnika, čigar beseda je bila neizrazita in opolzka, a je vendar krepko izražala misel tega, kar je hotel povedati. Bilo je, kakor da steguje zoprno nekak mehkužec sluzavo mehke krake in lovi, da bi stisnil in držal. Čim dalje je govoril uradnik, tem krčeviteje se je tresla grofu spodnja ustnica.