Uverjen je bil, da mu bo podjetje uspelo, in se je veselo nadejal, da se bo maščeval nad starim, posmehljivim očetom.
Sedel je v svoji pisarniški sobi, kamor je prihajal delat že ob osmih zjutraj. Ob oknu je bral polglasno odstavek iz spomenice, kakor je napisal prejšnji dan zvečer: »Verum enim a Pontifice debere haec et similia concedi, sed verum verissimumque, necessario debere a terrae Principe in suo Dominio admitti, antequam possint exerceri; et verum ac verissimum, ea exerceri non posse, licet a Pontifice concessa, si a terrae Principe non admittantur.