Kakor za kopreno ji je dihala iz slednje črte neka posebna dekliška duša, nekaka plemenska posebnost, ki je kar opajala. Dekle je bilo motno blede polti; temne, vlažne oči so bolele, priprte ustnice sladko mučile, kakor da se niso še razvile do konca spričo zrele oblosti opojnega obradka in tilnika. Lepota župnikove varovanke je bil prečuden vonj.