Zunaj je razjahal mlad človek plašečega se konja in se sklonil nad speča pijanca. Tagliat je videl v jasni mesečini prijeten in mlad obraz s črnimi brčicami in je zamrmral: »Glej, glej, kako si zopet pozen, Formentini! Voglariš! Lepo delaš svojemu pobožnemu stricu.