Visoka in vitka deklica je stopala čudno lagodno ob tem blagu in metala iz vedra vode nanj, da bi se tako dehtivo perilo ubelilo za posteljo in obleko. Deklica je bila dvajsetletna župnikova varovanka, njegova dekla in šivilja, pomočnica slabotni župnikovi sestri, ki je bila božjastna, in župniku tiha in prijetna učenka. Oblečena je bila po domače, njene kretnje pa so bile nekam gosposke; kljub trdemu domačemu blagu neokusno sešitega krila, s pasom nerazmerno prenizko nad boki, je izdajala slednja stopinja, da ta život ni zrasel na kmetih.