Pa ga je tedaj neznansko prevzel pogled v svet, ki je živel ob njem v brezimno sladkem nastroju. V topli, prijetno zatohli gorkoti visokega sonca v osojnih tleh je bil ugasnil za nekaj trenutij še zadnji glas. Brez glasu je pelo le sonce, vonj, nebo in bridko živa barva zelenih lazov.