Prav ta sloviti klatež, il prete ‒ veseli duhovnik ‒ imenovan, je stal ta trenutek, ko sta prišla mitničar in, na lestvi pred gostilno in pribijal gostil niški obesek nad vrata. Od spodaj ga je gledal krčmar sam, se po kratkih nogah in se smejal hrupno, da se mu je stresal koničasto debeli trebuh. Mož je vzklikal veselo: » furbo, pittore!