Veter je suval od vzhoda, se lovil v njegovo vihrajočo suknjo in mu metal krajec širokega tolminskega klobuka na oči. Nad njim so bile zvezde, daleč za Bučenico od kranjske strani je vstajala na nebo megla kakor umazana odeja in požirala zvezde. Župnik je videl meglo in ga je obšla čudna bolest slovesa.