Že ni bil več daleč čas, ko mu je bilo zaiti kar močno osebno med oni dve oblasti, kakor med dva meljoča se kamna ... V svoje misli in svojo tegobo zamaknjen je kar preslišal, kako so se možje začeli meniti o prav domačih razmerah, o zmedi zaradi farne cerkve, o nejevoljnosti Klavžarjev, ki so se pri grofu pritožili, da bodo imeli odslej dalj v cerkev, o krčmarju v Melcih, ki jih hujska in osebno sovraži župnika. »Tagliat,« je slišal župnik zoprno ime krčmarjevo in se živo vzdramil iz svoje razmišljenosti.