Ni se ga nadejal, in ko ga je zdaj zagledal po desetih, morda celo po dvanajstih letih in prav takega, kakor ga je poznal od mladosti, se je začudil: »Ali se nič ne stara, ali ne sivi, ali bo živel do sodnega dne,, ki ima enajst kmetiških življenj na vesti pa še življenje mojega očeta?« V resnici je bil grof čudovito ohranjen. Izraz njegovega vojaškega lica je bila zdrava, ohola okrutnost.