Sovražno je blisnilo v grofovih očeh. Kakorkoli, moral je priznati poštenost župnikovega lica in je živo občutil istinitost njegovih domače skromnih: gospod grof, gospod grof! Vendar je vstajal v njem dvom o možu, ki ga je poznal, da je odločno samsvoj in srdit pravdar in da zna dosledno udariti in žaliti odurno, premišljeno.