Topa žalost je zagrnila duše: »Pomladna nesreča ne bo zadnja!« Nastale so povodnji, trgale breg in brvi in odplaknile most med Volčami in Tolminom. Zapadni rob grobišča pri Svetem se je usedel v vodo, da so plavale bele človeške kosti po sivi vodi kakor drobilj.