Voda teče zmeram niz goro, se spomladi, breza se razpihne križev teden, lešniki so čadni o svetem, nebo podgori le k lepemu vremenu in kača ozimeje le pod jesen, kadar oprhne kozomor. Vse ob svojem času in prav, kakor je ustvaril Gospod: češnje, da se pišejo, koža, da se pišči; iz meglá, da štrka in mrcini. Pritlika v meji ne raste v drevo in negnoj ne cvete rdeče.