Tega svojega spoznanja vesel je hlepel vikar za tistim neznano živim v besedi in mu je bilo eno jasno: Beseda je vesela, če ima, in je žalostna, če je iz hudiča. »Hudič,« je čustvoval, »dajem mu ime, ki ni grdo in žalostno. To se reče, da mu dajem ime iz.