Ali pa je bila nestrpna razigranost duha, ko je mislil na pridigo za prihodnji dan, veselo iščoč za sto imeni v eno resnico: da je vse dobro v Bogu. Tega svojega spoznanja vesel je hlepel vikar za tistim neznano živim v besedi in mu je bilo eno jasno: Beseda je vesela, če ima, in je žalostna, če je iz hudiča. »Hudič,« je čustvoval, »dajem mu ime, ki ni grdo in žalostno.