Odločneje je rasla svetloba v sobo in iz mraku je vstajalo čudno, nelepo in trdo obličje Mučenikovo, ki je bil pripet na križ. Bila pa je ena in ista bolest, ki se je odražala na razpelu in licu tolminskega vikarja, ko je bil vsnul ... Tri dni zatem je govoril tolminski vikar vpričo svojih faranov, številnih tovarišev duhovnih, plemičev, Tolmincev in Čedajskih, vpričo tolminskega glavarja in župana.