Oči je upiral v slike na steni, v sloke svetniške like, ki so se nenaravno lomili v obokanem stropu, tam, kjer je hrbet neupogljiv. Potegnil je križ čez obraz in prsi, sklonil glavo, da bi molil in mislil sveto misel. Sveta misel se mu je zakrivala, ugodje vdane molitve je splahnelo.