Videl je njiju pot in njiju ljubezen in se je stisnil v senco, da ga ne bi videla. Prešla sta mimo in je slišal njiju besedo, polno ljubezni. Onadva sta stopila v hišo; Matevžek pa je stegnil roke predse, se ozrl proti zadnjemu krajcu lune na nebu in zamrmral obupno, nejeverno: »In če ga mara, ali jo bo vzel?