mračno lice Mučenikove slike na križu, ki je ostal za zaprtimi vrati sam, žalosten, v muki in molku ... pa je vedel deklico nazaj proti župnišču in postajal na vrtu v sencah in se opajal z njeno lepoto, z vonjem njenega plahega, trudnega in cvetočega telesa, njenih ustnic, ki so cvetele: rdeča roža, tik preden se osuje ... Sin nadušljive matere, pohlevni Matevžek se je tisti čas vrnil z Dvora, kjer je bil pustil vikarja pri umirajočem dijakonu. Videl je njiju pot in njiju ljubezen in se je stisnil v senco, da ga ne bi videla.