Zaradi tega lica so morda tolminski plemiči, Formentiniji in Cucagne tožili vikarja zaupniku čedajskih kanonikov, de Menezeisu, » tratta guadagnare gran quantità di danari starsene allegramente, ridendosene di coloro corrono a baciare il ‚sua’ fatto Crocificio infernale ...1« in Katrica sta bila prešla vrt v motnem soju zadnje lune, ki je bila pravkar vzšla; vstopila sta v samotno svetišče. Ne da bi se razgledala, je potegnila deklica visečo luč pred svoj obraz, vnela stenj na dušici in sunila luč navzgor, da je škripec pod obokom zacvilil. Tedaj ji je upihnil čez rame lojenko, jo objel od zadaj in ji pokril lase, tilnik in lice s poljubi.