Z odločnimi, ostrimi gibljaji je vlekel za uglajeno vrvco in glasno molil. Obličje mu je bilo trdo, uporno, kakor da ni v resnici in je le iz sanj. Bilo je lice, kamor so se bile utelesile beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk,, črč in lazov, in mejá, ves dolg in log zemlje in ljudi, strahovi in stotere nadloge.