Mladi človek je mislil nazaj v dneve, ki jih je preživel v tej sobi, in je mislil naprej v dneve, ki jih je živel poslej, prav do zadnjih mesecev, do zadnjih žalosti in bridkosti, slasti in zdvajanj. Z nestrpnostjo takega človeka, ki noče razmišljati bridkega, se je odtrgal od slike in stopil k polici, kjer so bile knjige. Odprl je prvo; bila je obredna knjiga in jo je odložil.