Mladi licenciat je vzdihnil. Čudna žalost se ga je polastila, ko je opazoval znano mu sliko, ki so se pred njo križali ključarji, ko so v tej sobi sklepali z vikarjem račune; slike, ki so o njej sanjale neveste in mlade matere in se s krikom budile ob strani svojih mož, s katerimi so stale pred strogo izprašujočim vikarjem v dneh, preden jih je bil oklical ... »Kam pot?«