Pokazal si mi pot. Tecum in montes!4« Naslonil se je udobno v stolu in strmel predse in se smešil s svojim hladnim, mrtvim smehom in govoril, kakor bi slovkoval za besedilom narekovane prisege: 1 glavno mesto krščanstva je polno razkošja, blodnic, vlačugarjev, zvodnikov in velikih pregreh vsake vrste 2 kakor členi verige, enega primeš, pa gredo vsi drugi za njim ... 3 moj sin 4 s teboj v gore »Pojdem! ... v hribe ... Ne danes ...