Vikar se je zagledal krčevito predse; nato je mrmral: »Torej je Bog tako odločil in se ne bom poniževal po ukazu.« Bilo mu je težko in lahko obenem pri srcu in je doumel čudno naglo, jasno in drugače kot dotlej: »Josephus de Menezeis! Sin meljušnik iz očeta meljušnika na Dvoru!