Oživljal je telesno, ko je zaslutil jedrost svojih mišic na trdi cesti in zadihal v vonj po lapuhu, v vonj mokrega prahu, divje melise in šentjanževih rož. Včasih mu je legla čez lice pajčevina, zasejana v negotovo in vlažna od nočne megle. Vse in vsakršno jesensko doživetje je srečaval, le človeka božjega, potnega na cesti ni srečal.