Za pokoro, za zveličanje ubogih duš, za srečo sirote Katrice in galjota mojega! Naj bo za zadoščenje, za žrtev, da ne smem v lastno cerkev, naj bo za usmiljenje, ki si ga imel z menoj in me ni tvoja strela ubila, ko sem divjal proti šibki ženski! In tudi zato, da niso ljudje izvedeli in me kamnali, očetje in matere, ki imajo hčere zrele za moža!«