Vstopil je v cerkev svetega in videl ljudi. »Glej, Bog ve, da čakajo,« je občutil, »da vedo, kako je to danes čudesen dan in svet trenutek, ko je meso beseda postala. Čakajo, vedno vnaprej: To zadnjo uro šele si spregovoril, potolažil, to zadnjo in strašno uro, hlapec zamudni, Jevane.«