»Dobro?« je vprašal vikar in vrač je molče prikimal. *
Tedaj se je vrnil Matevžek s svoje daljne poti in je od veselja zavriskal, ko je zagledal iz ovinkov cerkev svetega, severni breg Kozlovega roba, v Bučenici in umazane zidove tolminskih hiš. Stopil je v vikarjev dom, našel svojo nadušljivo mater v hiši pri in vprašal: »Kdo pa je zvonil, ko mene ni bilo doma?«